Promet in prehrana

Prebavne težave na poti

Sodobni promet in ugodnosti sedanjih vozil nam omogočajo, da brez težav prebijemo v vozilu ali za volanom po več ur (6 do 7 ali več), ob upoštevanju potrebnih odmorov, prehrane in razgibavanja. Po statistiki in praksi sodeč, med bolj pogoste težave pri poklicnih voznikih spadajo: dihalne težave, problemi v delu srca in ožilja, vnetje živčevje, pogosti problemi gibal (sklepi, hrbtenica, mišičje) ter težave prebavil. Največkrat je temu vzrok neustrezna jed pred začetkom vožnje, večurni prisilni položaj – sedenje za volanom – z malo gibanja. Zato v izogib pogostim znanilcem težav priporočamo, da se pred vožnjo primerno najemo, si privoščimo priporočljive odmore in se razgibamo. Poskrbimo za prebavila že zjutraj, vsekakor pa pred daljšo vožnjo!

Pravilna prehrana voznika in primeren počitek vplivata na varnost pri vsakem delu. Delovna storilnost in dobro počutje med delom sta znatno odvisna od pravilnega načina (režima) prehrane tudi pri voznikih. 

In kakšna naj bo pravilna prehrana nasploh?

Energetsko, hranilno in biološko polnovredna, porazdeljena čez dan ter imeti mora primerno nasitno vrednost. Za voznike motornih vozil, velja tudi splošno pravilo, da naj bi količino hrane pri zdravem človeku (normalna telesna teža), načeloma odmerjal človekov tek, pestre sestavine in pravilen način prehrane. Če med dvema glavnima obrokoma hrane, npr. med zajtrkom in kosilom ali celo med zajtrkom in malico začutimo lakoto, je dobro, da pojemo košček sadja, sladkorja ali košček čokolade. V prehrani dajemo dandanes poudarek zlasti sadju in zelenjavi zaradi potrebnih vitaminov in balastnih snovi. Celodnevni obrok hrane naj vsebuje vsaj 300 g poljubne zelenjave in do 500 g poljubnega sadja, ki ga čim bolj enakomerno porazdelimo čez ves dan. Zato ne bi bilo narobe, če bi voznik vedno imel pri roki nekaj sladkorja in sadja, pa manjkrat klobase ali slanino! Zaradi boljše prebave in počutja izključimo iz vsakodnevne vozniške prehrane stročnice (grah, fižol, arašide, lečo), ker povzročajo napenjanje in s tem manj varno vožnjo. Seveda pa to ne velja enako za vse ljudi. 

Porazdelitev dnevnih obrokov

Celodnevno količino hrane moramo porazdeliti na štiri do šest obrokov, ki sestavljajo vse štiri osnovne skupine živil. Pri dopoldanski vožnji je pomembno, da zajtrk energetsko in hranilno ustreza, ne sme biti preveč obilen, kar velja tudi za kosilo, malico in večerjo. Vsaj po treh do štirih urah po glavnem obroku hrane (zajtrk ali kosilo) si moramo privoščiti manjši obrok hrane — malico. Večerja naj bo lažja. Pri nočni vožnji, se sicer priporoča krepka večerja, vendar količinsko manj obsežna. Čez tri do štiri ure ji dodajmo še ustrezen mini obrok s toplo pijačo — mlekom, toplo limonado, šipkovim čajem itd.

Kaj je dobro vedeti ali na to pomisliti?

Voznik — še zlasti poklicni voznik — ne sme »hujšati« med vožnjo. Časovna razporeditev obrokov naj bi bila na štiri ure, obroki pa morajo biti polnovredni energetsko in po sestavi živil. Če obrok ni polnovreden, moramo manjkajoče živilo nadomestiti v malici, ki sledi temu obroku (npr.: obrok brez sadja — sadje damo za malico). Pitje prave kave med vožnjo — eno do dve skodelici v šestih do osmih urah — je sicer priporočljivo, toda le, če nismo preveč utrujeni. Pri hudi utrujenosti pa je pitje močne kave lahko usodno, ker se naša duševna zmogljivost s tem prav nič ne izboljša. Znatno bolj pa je priporočljiv kakav ali skodelica pravega čaja — tudi z mlekom — ker je učinek poživila daljši.

Razpored obrokov

Predviden razpored obrokov:

–    zjutraj 30 odstotkov dnevnih potreb – za zajtrk in dopoldansko malico;

–    opoldne 40 odstotkov;

–    popoldanska malica 5-10 odstotkov;

–    najmanj uro in pol pred spanjem pa le do 20 odstotkov (in še solato, črn kruh, manj masten sir, mleko, jogurt).

Poleti naj bo vsaj en obrok topel, kot tudi pri nočni vožnji ali delu. Pri daljši vožnji (od 300 do 400 km..) naj bi do kosila prevozili že vsaj polovico. Za vsak obrok si vzemimo odmor. Po praksi sodeč, pri obilnem obroku postanemo tudi zaspani, manj zbrani, kar lahko vpliva tudi na našo pozornost v prometu.

Hujšanje - kako in zakaj? Pojej le toliko kot porabiš, sicer telesna teža naraste. Priporočljivo pet obrokov in vsebinsko uravnoteženih. 

Kalorična vrednost hrane? Spomnimo, redijo mali prigrizki, pa kozarček ali dva — čez dan ali zvečer pred televizorjem.  Zato ne pozabimo na gibanje.

Zlato pravilo uravnoteženosti prehrane na daljši poti je "Manj je več!"

Kako bi se izognili morebitnim prebavnim težavam v krajih, ki so na »slabem« glasu?

—    visoka stopnja osebne higiene (umivanjem rok),

—     preverite cepljenost oziroma kakšne so nevarnosti v kraju (pogostost bolezni, okužbe...), kamor greste na dopust ali službeno;

—    ne pijte kakršnekoli vode, ne uporabljajte ledu, ne kupujte na ulici sladoleda ali prigrizkov;

—    meso: dobro prepečeno, zelenjava - kuhana, sadje (pomaranče, banane, melone); — ne jejte školjk ali rakov (če izvor ni zanesljiv);

—    zanesljiva pijača: steklenica mineralne vode ali 5 minut prevret čaj;

—    ne jejte prevečkrat in preveč, zmerno tudi pijte;

—    ne pozabite, da s seboj nosite tudi »svoje« domače bolezni (rano na želodcu, žolčne ali ledvične kamne, sladkorno bolezen, visok krvni pritisk, ipd...).

Opozorilna znamenja na prebavne težave: driska, bljuvanje, napenjanje ali splošna slabost. Resne težave: krči v trebuhu, hud glavobol in vročina (verjetnost črevesne okužbo).

Praktična prva pomoč pri prebavnih težavah: štiriindvajseturni post ob lahkem nesladkanem ruskem čaju (večja količina), prepečencu in mineralni vodi (zanesljiv recept). V kolikor težave ne pojenjajo, pa se priporoča zdravnik, prav tako se priporoča prve dni po taki težavi, prekuhana hrana!

Vodilo: Kot marsikje velja tudi pri prehrani zmernost in razsodnost. 

Hrana in oprema za daljšo pot

Upoštevati je potrebno letni čas (vročina, mraz) in vrsto vozila. Praktičnost: več plasti zavite v časopisni papir;  v vrečko in zapnemo s kljukico za perilo. Pripravne so tudi posode »termos«. Vse lepo zložimo v večjo kartonsko škatlo, da je skupaj in pri roki, v senci (npr. pod sedežem ali na dnu prtljažnika). V motorju so stvari kratkotrajne, odvisno od vremena, prostora in ostalih okoliščin.

Kaj pride v poštev?

·    Tekočine: pitna voda ali čaj v termos-steklenici, mineralna voda v originalni steklenici, sadni sokovi v tetra-paku ali steklenici.

·    Sendviči: le pripravljeni in vsak zase zavit (niso priporočljive poleg kumarice, ker sendvič prevzame njen okus), pa trdo kuhano jajce, pečen zrezek. Priporočljiva že pripravljena mešana solata — če bomo kmalu pojedli, sicer se spari in izgubi vrednost!

·    Kruh: narezan in enako zavit, kreker, keksi, prepečenec.

·    Konzerve: alpsko mleko, topljeni sir v trikotniku, mesne malice (doručki), ribje konzerve, paštete — če bomo pogreli, še golaž, vampi; ne pozabimo, na kompote in solate v konzervi ali kozarcu.

·    Sladkor — kocke, med, marmelade v malih zavitkih, bonboni, čokolade, orehi.

·    Jušni koncentrati, instant polenta, kava, kakao.

·    Osnove za solato: kis, olje, sol, poper.

·    Sadje: suho ali oprano in (narezano) sveže.

Nikakor pa ne vozimo okrog slanine, ocvirkov, poltrajnih ali še manj obstojnih salam, klobas, hrenovk — zlasti ne poleti, ker se hitro kvarijo.

Priporočljive dietne mesne konzerve.

·    Izbirajte, vendar ne planirajte preobilnih obrokov, pač pa dovolj tekočin!

Posoda in pribor?

Če se odločimo, da bomo med potjo kuhali, pripravimo:

—    kuhalnik na plinsko jeklenko, špirit ali (nevarno bencin);

—    dve plitvi kozici ali lonca 1,5 in 0,75 litra (prvo za pogrevanje konzerv, drugo za kuhanje čaja...itd.);

—    krožnike, kozarce, jedilni pribor — (priporočljivo za enkratno uporabo);

—    papirnate prtičke in brisače;

—    pribor za pomivanje in brisanje posode;

—    noža in deščice za rezanje;

—    voda (priporočljiv večji meh, možnost tudi tehnične uporabe).

Zdravo in srečno vožnjo!

VIR: PIC 

PIC