Promet in prehrana

Prebavne težave na poti

Sodobni promet in ugodnosti sedanjih vozil nam omogočajo, da brez težav prebijemo za volanom ali v vozilu po več ur (6 do 7 ali več), ob upoštevanju potrebnih odmorov, prehrane in razgibavanja.

Po statistiki in praksi sodeč, med bolj pogoste težave pri poklicnih voznikih spadajo: dihalne težave, problemi v delu srca in ožilja, vnetje živčevje, pogosti problemi gibal (sklepi, hrbtenica, mišičje) ter težave prebavil. Največkrat je temu vzrok neustrezna jed pred začetkom vožnje, večurni prisilni položaj – sedenje za volanom –z malo gibanja.

Zato v izogib pogostim znanilcem težav priporočamo, da se pred vožnjo primerno najemo, si privoščimo priporočljive odmore in se razgibamo. Poskrbimo za prebavila že zjutraj, vsekakor pa pred daljšo vožnjo!

Pravilna prehrana voznika

Pravilna prehrana in primeren počitek vplivata na varnost pri vsakem delu. Delovna storilnost in dobro počutje med delom sta znatno odvisna od pravilnega načina (režima) prehrane tudi pri voznikih. 

Kakšna naj bo pravilna prehrana nasploh?

Pravilna prehrana mora biti energetsko, hranilno in biološko polnovredna, porazdeljena čez dan, imeti mora primerno nasitno vrednost. 

Količino hrane za voznike motornih vozil, velja tudi splošno pravilo, da naj bi količino hrane pri zdravem človeku, ki ima normalno telesno težo, praviloma odmerjal človekov tek ter pestra (biološko, vitaminsko in rudninsko zadovoljive sestavine) ter pravilni režim prehrane.

Če med dvema glavnima obrokoma hrane, npr. med zajtrkom in kosilom ali celo med zajtrkom in malico začutimo lakoto, je dobro, da pojemo košček sladkorja ali še bolje košček čokolade, zato da voznika ne privede do slabega počutja ali celo omotičnosti, saj bi lahko trpela varnost vožnje. Še boljša kot sam sladkor sta nemastno pecivo ali čokolada.

V prehrani dajemo dandanes poudarek zlasti sadju in zelenjavi zaradi potrebnih vitaminov in balastnih snovi. Celodnevni obrok hrane naj vsebuje vsaj 300 g poljubne zelenjave in do 500 g poljubnega sadja, ki ga čim bolj enakomerno porazdelimo čez ves dan. Zato ne bi bilo narobe, če bi voznik vedno imel pri roki nekaj sladkorja in sadja, pa manjkrat klobase ali slanino!

Zaradi boljše prebave in počutja izključimo iz vsakodnevne vozniške prehrane stročnice (grah, fižol, arašide, lečo), ker povzročajo napenjanje in s tem manj varno vožnjo. Seveda pa to ne velja enako za vse ljudi. 

Porazdelitev dnevnih obrokov

Celodnevno količino hrane moramo porazdeliti na štiri do šest obrokov, ki sestavljajo vse štiri osnovne skupine živil.

Pri dopoldanski vožnji je pomembno, da zajtrk energetsko in hranilno ustreza, ne sme biti preveč obilen, prav tako pri popoldanski, velja za kosilo. Vsaj po treh do štirih urah po glavnem obroku hrane (zajtrk ali kosilo) si moramo privoščiti manjši obrok hrane — malico. Večerja naj bo lažja. Pri nočni vožnji, se sicer priporoča krepka večerja, vendar količinsko manj obsežna. Čez tri do štiri ure ji dodajmo še ustrezen povečerek s toplo pijačo — mlekom, toplo limonado, šipkovim čajem itd.

Na kaj moramo tudi pomisliti?

Voznik — še zlasti poklicni voznik — ne sme »hujšati« med vožnjo. Časovna razporeditev obrokov naj bi bila na štiri ure, obroki pa morajo biti polonvredni energetsko in po sestavi živil. Če obrok ni polnovreden, moramo manjkajoče živilo nadomestiti v malici, ki sledi temu obroku (npr.: obrok brez sadja — sadje damo za malico).

Pitje prave kave med vožnjo — eno do dve skodelici v šestih do osmih urah — je sicer priporočljivo, toda le, če nismo preveč utrujeni. 

Pri hudi utrujenosti pa je pitje močne kave lahko usodno, ker se naša duševna zmogljivost s tem prav nič ne izboljša. Znatno bolj pa je priporočljiva prava kava z mlekom ali še bolje skodelica pravega čaja — tudi z mlekom — ker je učinek poživila daljši.

Nekaj primerov »vozniškega« jedilnika

Še enkrat poudarjamo, naj bodo obroki hrane vsaj po štiri ure vsaksebi in čim manj obilni. Če med temi obroki začutimo la-koto, jo lahko potešimo s sadjem

koščkom čokolade ali pecivom. Predlagani jedilniki veljajo ne glede na čas začetka vožnje in število vmesnih odmorov, ki jih mora imeti voznik med naporno vožnjo, se pa med seboj nekoliko razlikujejo. 

Osnovna dejstva o prehrani

Delovna storilnost in dobro počutje med vožnjo ali med delom sta v mnogočem odvisna od pravilnega režima prehrane. Pravilna prehrana in primeren počitek vplivata tudi na varno vožnjo. 

Debelost zmanjšuje – bolj ali manj – naše duševne in telesne zmogljivosti – seveda tudi za volanom!

Naše najhujše napake v prehrani

·    pojemo in popijemo preveč (alkohola in sokov);

·    premalo zjutraj in preveč zvečer,

·    le enkrat ali dvakrat dnevno – namesto petkrat;

·    jemo neredno, hitro in hlastno;

·    preveč sladkamo in preveč solimo;

·    pijemo ledeno mrzle pijače (pod 12 °C).

Razpored obrokov

Najprimernejši razpored obrokov bi bil nekako tak:

–    zjutraj 30 odstotkov dnevnih potreb – za zajtrk in dopoldansko malico;

–    opoldne 40 odstotkov;

–    popoldanska malica 5-10 odstotkov;

–    najmanj uro in pol pred spanjem pa le do 20 odstotkov (in še solato, črn kruh, manj masten sir, mleko, jogurt).

Poleti naj bo vsaj en obrok topel, kot tudi pri nočni vožnji ali delu Pri daljši vožnji (od 300 do 400 km..) naj bi do kosila prevozili že vsaj polovico. Za vsak obrok si vzemimo odmor. 

Kak' kozarec smemo popiti šele ob koncu vožnje pri večerji, če vemo, da bomo šli k počitku.

Hujšanje - kako in zakaj?

Večina nas je prej debela kod suha – tudi poklicni vozniki niso izjema. Prva odločitev bodi: sprememba prehranskih navad, od enega na pet obrokov.

Druga: pojej le toliko kot porabiš, sicer telesna teža naraste. 

Ali bomo računali »kalorično« vrednost hrane?

Vedno ni potrebno, vendar pa si zapomnimo, da nas redijo mali prigrizki, pa kozarček ali dva — čez dan ali zvečer pred televizorjem!

O prehrani na daljši poti

Manj je več- zlato pravilo uravnoteženosti.

Kako bi se izognili morebitnim prebavnim težavam v krajih, ki so na »slabem« glasu?

—    visoka stopnja osebne higiene (umivanjem rok),

—     preverite cepljenost oziroma kakšne so nevarnosti v kraju, kamor greste na dopust ali službeno;

—    ne pijte kakršnekoli vode, ne uporabljajte ledu, ne kupujte na ulici sladoleda ali prigrizkov;

—    meso: dobro prepečeno, zelenjava raje kuhana, sadje (pomaranče, banane, melone); — ne jejte školjk ali rakov (če izvor ni zanesljiv);

—    zanesljiva pijača: steklenica mineralne vode ali 5 minut prevret čaj;

—    ne jejte prevečkrat in preveč, zmerno tudi pijte;

—    ne pozabite, da s seboj nosite tudi »svoje« domače bolezni (rano na želodcu, žolčne ali ledvične kamne, sladkorno bolezen, visok krvni pritisk ipd.).

Opozorilna znamenja na prebavne težave: driska, bljuvanje, napenjanje ali splošna slabost. Resne težave: krči v trebuhu, hud glavobol in vročina (verjetno gre za črevesno okužbo).

Praktična prva pomoč pri prebavnih težavah

Štiriindvajseturni post ob lahkem nesladkanem ruskem čaju (večja količina), prepečencu in mineralni vodi (zanesljiv recept). Ne zdravite se z alkoholom!

V kolikor težave ne pojenjajo, pa se priporoča zdravnik, prav tako se priporoča prve dni po taki težavi, prekuhana hrana!

Vodilo

Kot marsikje velja tudi pri prehrani zmernost in razsodnost. 

Hrana in oprema za daljšo pot

Upoštevati je potrebno letni čas (vročina, mraz). 

Praktičnost: več plasti zavite v časopisni papir; v polivinilsko vrečko in zapnemo s kljukico za perilo. 

Posode »termos« so tudi zelo pripravne. Vse lepo zložimo v večjo kartonsko škatlo, da je skupaj in pri roki, v senci (npr. pod sedežem ali na dnu prtljažnika).

Kaj pride v poštev?

·    Tekočine: pitna voda ali čaj v termos-steklenici, mineralna voda v originalni steklenici, sadni sokovi v tetra-paku ali steklenici.

·    Sendviči: le pripravljeni in vsak zase zavit (ne, dajemo zraven kumarice, ker prevzame ves sendvič njen okus!), pa trdo kuhano jajce, pečen zrezek. Imamo lahko tudi že pripravljeno mešano solato — če nameravamo vse to kmalu pojesti, sicer se spari in ni dobra!

·    Kruh: narezan in enako zavit, kreker, keksi, prepečenec.

·    Konzerv je cela vrsta: alpsko mleko, topljeni sir v trikotniku, mesne malice (doručki), ribje konzerve, paštete — če bomo pogreli, še golaž, vampi; ne pozabimo, na kompote in solate v konzervi ali kozarcu.

·    Sladkor — kocke, med, marmelade v malih zavitkih, bonboni, čokolade, orehi.

·    Če bomo kuhali, še: jušni koncentrati, instant polenta, kava, kakao.

·    Če bomo delali solata kis, olje, sol, poper.

·    Sadje: suho ali oprano in (narezano) sveže.

Nikakor pa ne vozimo okrog slanine, ocvirkov, poltrajnih ali še manj obstojnih salam, klobas, safalad, hrenovk — zlasti ne poleti, ker se hitro kvarijo.

Dobijo se tudi dietne mesne konzerve.

·    Izbirajte, vendar ne planirajte preobilnih obrokov, pač pa dovolj tekočin!

Kaj pa posoda in pribor?

Če se odločimo, da bomo med potjo kuhali, pripravimo za potovanje:

—    kuhalnik na plinsko jeklenko, špirit ali (nevarno bencin;

—    dve plitvi kozici ali lonca 1,5 in 0,75 litra (prvo za pogrevanje konzerv, drugo za kuhanje čaja itd.);

—    krožnike, kozarce, jedilni pribor — lahko za enkratno uporabo;

—    papirnate prtičke in brisače;

—    tudi pribor za pomivanje in za brisanje posode;

—    ne, pozabimo niti noža in deščice za rezanje;

—    vodo pa lahko peljemo v večjem mehu, tudi za ))tehnično rabo!

—    O zadnjem odstavku naj premislijo zlasti tisti vozniki, ki so veliko na poti, pa le težko dobijo ceneno in ustrezno kuhano hrano. Če bi si kdaj sami pripravili kak obrok, bi to bila istočasno tudi odlična sprostitev — neke vrste »aktiven« počitek!

Zdravo in srečno vožnjo!

VIR: PIC 

PIC