Varnost na cesti ni samoumevna

(Ljubljana, 16. 7. 2019) Na pobudo Agencije za varnost prometa, so se srečali predstavniki Generalne policijske uprave, Inšpektorata RS za infrastrukturo, Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana in Skupnosti občin Slovenije z namenom povečanja aktivnosti za zajezitev poslabšanja stanja varnosti cestnega prometa.

Poletni meseci so tudi zaradi bolj obremenjenih cest, raznovrstnosti udeležencev v prometu, varljivega občutka varnosti in brezskrbnosti, običajno najbolj kritični, z največ prometnimi nesrečami. Letošnjo prvo polovico poletja so žal zaznamovali številni tragični dogodki.

Javna agencija RS za varnost prometa je z namenom ozaveščanja javnosti sklicala sestanek z nadzornimi organi za večjo varnost v cestnem prometu. Na sestanku so si bili enotni, da je treba sodelovanje še okrepiti, izboljšati komunikacijo med različnimi nadzornimi službami, povečati nadzor nad kršitvami v cestnem prometu ter skrbeti za redno izmenjavo informacij.

Stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji se je v poletnih mesecih poslabšalo, sicer pa je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko slabše kot v enakem obdobju lani. V prvi polovici letošnjega leta se je v Sloveniji zgodilo 8.600 prometnih nesreč (8.774 v enakem obdobju lani), kar je za 2 % manj kot v enakem obdobju lani. V prometnih nesrečah je umrlo 56 oseb (41 v enakem obdobju lani), kar je 37 % več oziroma 15 oseb več kot v enakem obdobju lani. Hudo telesno se je poškodovalo 326 oseb (376 v enakem obdobju lani), kar je 13 % manj kot lani v enakem obdobju, lahko telesno pa se je poškodovalo 2.958 oseb (3.228 v enakem obdobju lani), kar predstavlja zmanjšanje za 8 %. V prvem polletju 2017 smo zabeležili 55 umrlih udeležencev, 382 hudo telesno poškodovanih ter 3.143 lažje telesno poškodovanih.

Poletni meseci so tako z vidika statističnih podatkov v povprečju bolj kritični, zato želimo udeležence v prometu znova opozoriti na varno ravnanje v prometu. Vpliv visokih temperatur, neprilagojena hitrost, gost promet, pomanjkanje časa, izkušenj ter utrujenost so tisti dejavniki, ki povečujejo nestrpnost, zmanjšujejo pozornost, povečujejo lažni občutek varnosti ter zmožnost prilagajanja hitrosti in varnostne razdalje.

Leto 2019 se je začelo tragično – lepo vreme ustvarja varljiv občutek varnosti

Letošnje leto smo s slabšim stanjem varnosti cestnega prometa začeli že v mesecu januarju, ko je v prometnih nesrečah umrlo kar 10 oseb (2 v enakem obdobju lani), v mesecu aprilu je umrlo 12 oseb (9 v enakem obdobju lani) in junija 13 oseb (3 v enakem obdobju lani), kar je tudi posledica mile zime in lepšega vremena

Od strukturnih sprememb udeležencev v cestnem prometu je v prvih šestih mesecih letošnjega leta mogoče opaziti povečanje števila umrlih motoristov 11 ter 2 potnikov na motorju (6 motoristov in nobenega potnika lani), pešcev 11 (7 lani), kolesarjev 4 (3 lani), potnikov osebnih vozil 8 (7 lani) in voznikov osebnih vozil 16 (15 lani), kjer s prizme regijske porazdelitve Slovenije najbolj izstopata predvsem Goriška in Savinjska regija. Stanje se je poslabšalo na regionalnih cestah (letos 24 umrlih, lani 14), največ na regionalnih cestah I. reda. Delež umrlih tujcev na slovenskih cestah je v obdobju januar-junij 2015 znašal 2 %, v letošnji prvi polovici leta pa kar 21 %. Med tujci je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine.

Vzroki prometnih nesreč ostajajo že nekaj let isti, enako tudi v prvi polovici letošnjega leta: neprilagojena hitrost (19 prometnih nesreč s smrtnim izidom – 24 umrlih), nepravilna stran ali smer vožnje (12 prometnih nesreč s smrtnim izidom – 13 umrlih) nepravilno ravnanje pešcev (6 prometnih nesreč s smrtnim izidom – 6 umrlih).

Več na povezavi Javne agencije RS za varnost prometa.

VIR: Javna agencija RS za varnost prometa.